Utrujena tla in gnojenje v vinogradu

Noben foliarni tretman ni enakovreden ustvarjanju primernega okolja v tleh – osnova za rast katere koli rastline so tla!

Tla so:

• Življenjski prostor talnih organizmov (mikro, mezo in makro) – ki razgrajujejo in mineralizirajo organske ostanke v dostopna hranila, preprečujejo preobsežno razmnoževanje patogenov…
• Vir hranil, elementov, vitaminov in mineralov, ki jih rastlina potrebuje za rast
• Skladišče vode
• Skupaj s podnebjem tvorijo unikaten okus “terroira”.

Kdaj je najbolje gnojiti vinsko trto?

JESENI – Zakaj? Po trgatvi začne rastlina z intenzivnim skladiščenjem rezerv za zagon prihodnjo pomlad ter rastjo korenin, ki so ključnega pomena za rast in razvoj v prihodnjih letih.

Jeseni ustvarjene rezerve bo rastlina trošila dokler ne bo njena listna masa zagotovila dovolj energije za uspešno fotosintezo.

V primeru, da teh zalog ni dovolj, trta zaloge porabi prehitro, vegetacija je slabša in slabše “hrani” rastlino, slabša pa je tudi diferenciacija cvetov za prihodnjo sezono – PRIDELKA JE MANJ

Zakaj je kombinacija biopromoterja in europlusa optimalna izbira?

• potrebni makro in mezo elementi
• humične in fulvične kisline
• izbrana mikrobna flora, encimi, rizosferne bakterije in mikorizne glive

Posledično imajo trte NA VOLJO VEČ HRANIL IN VODE, zaradi prodirajočih hif, ki jih tvorijo mikorizne glive, so tla ZRAHLJANA, koreninski sistem ima boljše pogoje za rast in prodiranje v globino, kar neposredno vpliva na zdravje, rast in razvoj trte.

Zakaj je deponiranje učinkovitejše od raztrosa po površini?

1. ne “hranimo” trave
2. preprečimo razvoj korenin preblizu površine
3. tla nekoliko odpremo in jih tako tudi prezračimo
4. organsko maso, hranila in mikroorganizme vnesemo neposredno v cono korenin

Tla lahko pripravimo tudi s pomočjo zelenih podorov

Mešanica, poleg tega, da proizvede veliko količino zelene mase, ki jo vdelamo v tla (ali pomulčimo), »obdela« tudi celoten stolpec tal – nekje do globine 1,5m.

Križnice (Različne sorte oljne redkve ter ogorčic), tla prekoreninijo do metra in pol globine, metuljnice (različne vrste grašic in detelj) prekoreninijo srednji sloj tal in vežejo dušik, izbrana žita (tritikala, črni oves) pa prekoreninijo vrh tal, poskrbijo za prekrivnost in izboljšajo dostopnost fosforja.